Stajica je namenjena varosti otroka med igro.
Stajica je tisti del otroške opreme, ki vselej dvigne veliko prahu. Veliko je namreč ljudi, ki menijo, da je stajica nekakšen zapor za otroka, saj otrok iz nje ne more in je tako prisiljen, da se ves čas igra na tistem majhne prostori in z igračami, ki se najajo v njej. Spet drugi zagovorniki menijo, da je ta oprema nujno potrebna v kolikor starši želijo zraven otroka kaj narediti. Starši nikakor ne morejo biti ves čas na voljo otroku, ga negovati, nositi, se z njim igrati, vendar morajo opraviti tudi vsakodnevne stvari, kot je širanje, kuhanje, likanje, čiščenje, obešanje perila, zlaganje perila in podobna dela.
Žal mnogi starši nimajo dovolj denarja, da bi lahko najeli hišne pomočnice, katere bi za njih opravljale delo, vendar morajo matere ob varstvo otroka vso delo opraviti same. Če je otrok v tem času vsaj malo sam po mnenju teh nikakor ni narobe, saj se bo tako naučil tudi sam igrati, skrbeti zase, itd. Spet nasprotniki menijo, da je otrok v stajici nesrečen.
A se žal s tem ne moremo strinjati. Stajica je področje kjer je samo njegovo, tukaj ne more biti z njim star, stari starš, bratec ali sestrica, tukaj ima mir, da se lahko mirno igra, raziskuje, v njej se lahko otrok brez težav postavlja na noge, se lahko plazi, lahko vadi prve korake, itd. V tem času pa si lahko tudi starši vzamejo čas zase in v miru opravijo stvari, katere ne morejo skupaj z otrokom. Otrok ima ob sebi igrače s katerimi se najraje igra, hkrati pa ima v bližini tudi starša, ki ga lahko opazuje med delom. Mamica lahko v tem času tudi nekoliko počiva, lahko prebere kakšno knjigo, lahko se pogovori s svojimi prijateljicami ali kaj podobnega.
Stajica nikakor ne pomeni, da bi sedaj starš pozabil na otroka, da se ne bi z njim ukvarjal, vendar tudi starši potrebujejo nekaj časa zase, da si spočijejo, da kaj naredijo. Morebiti bojazen izhaja iz nekaterih slabih izdelkov, kjer so se otroci poškodovali in slednji mečejo slabo luč na vse tovrstne izdelke. A temu nikakor ni tako, otrok se ne more poškodovati, če ni ves čas v materinem naročju, prav tako ni nobene potrebe, da se z otrokom vselej igra mati ali oče, ni nujno, da ga neprestano nekdo pestuje in razvaja. Otrok se mora naučiti samostojne igre in življenja.
Saj tudi kasneje v življenju ne bo vsega počel skupaj s starši, vendar bo imel čas, ko bo samo njegov. Mnogi tega ne razumejo ali so prepričani, da je takšno vedenje nesprejemljivo in da je tovrstni izdelek popolnoma neprimeren za otroka. Kljub različnim mnenjem pa trg kaže, da povpraševanje po stajicah obstaja in da jih starši z veseljem uporabljajo ter s tem nudijo otroku čas le zanj, za raziskovanje, učenje in njegovo intimo. Otrok v njej ni ujetnik, ni zapornik in nikakor ni nesrečen. Veliko otrok je nasmejanih, veselih in zadovoljnih.
Otroška stajica je tabu, ki je v preteklosti dvigoval veliko prahu. Mnenja glede njene uporabe pa so zelo deljena.